Kako deluje strategija ETF Bias

Odločitvene kriterije med drugim določajo tržna širina (angl. breadth), Advance/Decline linije (A/D) ter iz njih izpeljana McClellan Oscillator in Summation Indeks, delež delnic nad oziroma pod določenim drsečim povprečjem in primerjava novih 52-tedenskih vrhov proti novim dnom (new highs / new lows). Model poleg tega uporablja tudi druge javno dostopne makro podatke. Za določitev režima varno/nevarno se uporablja predvsem podatek o trenutnem stanju in gibanju obrestnih mer glede na referenčno obdobje.

Večina podatkov je znana že ob zaprtju trga, za dokončno potrditev signala pa je naslednji dan potrebnih še nekaj dodatnih podatkov in končna obdelava, ki predhodni dan še nista na voljo. Vseh potrebnih podatkov v TradingView-u ni mogoče uporabiti, zato strategija v TradingView-u ne teče v živo, temveč se ročno dopolnjuje z na novo generiranimi signali.

Izhod iz delniškega trga ni zapleten: razen kadar drugi makro podatki hkrati sprožijo nov nakupni signal, strategija vedno izstopi, ko indeks S&P 500 pade za 8–10 % od svojega zadnjega vrha. Če je indeks po vstopu dosegel novo zgodovinsko najvišjo vrednost (ATH), se ta odstotek meri od tega novega vrha; sicer gre za navaden trailing stop 8–10 % od vstopne cene.

Skupni padec več kot 10 % je kljub temu mogoč v treh primerih: kot posledica nenadnega enodnevnega padca, kot posledica več zaporednih manjših padcev in ponovnih vstopov, od katerih vsak proži izstop pri 8–10 % pod svojo vstopno vrednostjo, ali kadar padec za 8–10 % sovpade z novim nakupnim signalom, ki izstop prepreči. Nakupni signali so namreč mogoči tudi takrat, ko smo že v poziciji, vendar dokupovanja pozicij (t. i. piramidiranja) ne izvajamo, zato se taki signali samodejno preskočijo.

Izstopimo z market naročilom čim prej po prejetem signalu, po možnosti še isti trgovalni dan (preverite trgovalne čase na svoji borzi). Če vam istega dne ne uspe izvesti posla, ga izvedite z market naročilom naslednji dan. Strategija pri izstopu namenoma ne išče vrha, saj se je izkazalo, da tovrstno lovljenje vrha največkrat odreže najlepše donose — zasnovana je kot izboljšava preprostega dolgoročnega držanja indeksa S&P 500. V želji po višjih donosih in ob zmerno večjem tveganju si agresivni profil ob ustreznih makro pogojih privošči del izpostavljenosti v indeksu Nasdaq, ki je bolj volatilen.

Le v obdobjih, ko signal kaže izhod iz delniškega trga in so makro pogoji hkrati dovolj ekstremni, strategija (pri agresivnejših profilih) vzpostavi short pozicijo na S&P 500 — izvedeno kot dolga pozicija na obratnem (inverznem) S&P 500 skladu. Na ta način se izognemo težavi, da borzni posrednik v izjemnih tržnih razmerah (npr. ob velikih padcih) short pozicij morda ne dovoli. Tudi to naročilo za vstop v obratni S&P 500 izvedemo kot market naročilo, čim prej po prejetem signalu.

V preostalih primerih, ko makro pogoji niso ekstremni, a signal še vedno kaže izhod iz delniškega trga, se poslužujemo ETF sklada volatilnosti, ki tipično poskoči ob večjih tržnih padcih. Za vstop v volatilnostni sklad, za razliko od vseh ostalih naročil, hkrati vnesemo naročilo za dolgo pozicijo z limit naročilom in stop naročilom. Imamo dve možnosti: vsako od obeh naročil lahko vnesemo za polovico vloženega zneska, ali pa v obe naročili vnesemo celoten znesek in po izvedbi prvega prekličemo drugega. V naši analizi in izračunih uporabljamo to drugo možnost.

Denar je, razen pri zelo konzervativnem profilu, skoraj ves čas naložen v pozicijo. V obdobjih, ko ni, se pri večini borznih posrednikov denar na računu samodejno obrestuje po približno 1,5–3 % letno. V naših izračunih je na ta del sredstev upoštevana obrestna mera 2 % letno.

Agresivni profil je precejšen del časa v poziciji z vzvodom 1,3x, kar ocenjujemo kot razmeroma varno, ker gre za širok, likviden indeks z dokaj strogim izstopnim pravilom (izstop že ob padcu S&P 500 za 8–10 % od vrha). Seveda pa vzvod poleg višjega pričakovanega donosa prinaša tudi večje nihanje portfelja, v obliki večjih padcev in dvigov. V izračunih smo upoštevali 7 % letno obrestno mero na izposojena sredstva, kar je trenutno konzervativna ocena — v praksi so obrestne mere za maržni dolg danes tipično nekaj odstotnih točk nižje.

Upoštevana je provizija 0,1 % vrednosti pozicije ob nakupu in ob prodaji, kar je prav tako konzervativna ocena, saj večina ponudnikov zaračunava nižje provizije. Pri tako velikih in likvidnih ETF skladih ni tveganja zdrsa cene ob nakupu ali prodaji (angl. slippage). Nekoliko večje tveganje zdrsa obstaja pri obratnem S&P skladu in skladu volatilnosti, vendar je razlika tudi ob konzervativni oceni zanemarljiva.

Glavni backtest strategije ETF Bias teče na dnevnih podatkih od februarja 1985 do 31. 5. 2025, z izvenvzorčno (OOS) validacijo od takrat do danes — brez ponovnega umerjanja pravila na novejših podatkih. Za dodatno preverjanje smo isto podatkovno osnovo (cenovni indeks S&P 500) preverili tudi bistveno dlje nazaj — do januarja 1957, kar je najzgodnejši datum, za katerega imamo zanesljive javne dnevne podatke. Sam indeks je v tem skoraj 70-letnem obdobju (brez upoštevanja dividend) v povprečju rasel približno 7,6 % letno, kar pomeni približno 168-kratnik začetne vrednosti. To ni donos strategije ETF Bias — je donos pasivnega “kupi in drži” v S&P 500 samem, ki služi kot dolgoročno referenčno ozadje, na katerega se model odziva.

Dividende so v vseh izračunih na tej in na domači strani upoštevane enotno skozi celotno testno obdobje (1985–2026) — tako v lastnih izračunih strategije kot v referenčnih S&P 500/Nasdaq-100 krivuljah. Od 1. 11. 2010 dalje dolga noga uporablja prave evropske UCITS sklade (SXR8 za S&P 500, SXRV za Nasdaq-100, akumulacijski razred), ki dividende samodejno reinvestirajo v svoj tečaj. Pred tem datumom vir podatkov je surov cenovni indeks brez dividend, zato smo mu dodali sintetično povprečno dolgoročno dividendno donosnost: 2,0 % letno za S&P 500 (enaka vrednost, kot jo model uporablja tudi kot strošek dividende pri obratni/short poziciji na S&P 500) in 0,3 % letno za Nasdaq-100 (konservativna ocena, saj večina takratnih članic indeksa — denimo Apple do 2012, Microsoft do 2003 — dividend ni izplačevala). Ta popravek se odraža v CAGR, največjem padcu, Calmarju in Sharpu povsod, kjer se pojavljajo.

Spodnji seznam prikazuje največje padce vrednosti portfelja pod dotedanjim vrhom za agresivni profil (najdaljša in najbolj popolna zgodovina od 1985), skupaj z zgodovinskim ozadjem posameznega obdobja. Drugi, manj vzvodeni profili imajo praviloma plitvejše padce — glej primerjavo na domači strani.

Volatilnostna noga se aktivira z limitnim in stop naročilom, ki ju model postavi ob izstopu iz delnic. V ozkem oknu med 27. 2. in 19. 3. 2020 — na višku panike ob izbruhu koronavirusa — bi to naročilo glede na zgodovinske cene sprožilo izjemno donosen posel, kakršnega v preostalih 41,5 letih zgodovine ni bilo. Ker gre za en sam, izjemno oster in kratek dogodek, ki ga ne pričakujemo, da se bo v podobni obliki ponovil, smo ga namenoma izključili iz vseh glavnih številk na tej strani in na domači strani.

Za preglednost: če bi ta posel vključili, bi bil dolgoročni (1985–2026) letni donos agresivnega profila namesto 31,90 % znašal 35,10 % — torej +3,2 odstotne točke letno v 41,5 letih — ob popolnoma enakem največjem padcu (−31,89 %, ki ga določa oktober 1987, ne marec 2020). Dogodek torej ne bi povečal tveganja, bi pa občutno olepšal donos — kar je prav razlog, da smo ga izločili: gre za dober pokazatelj, kako zaščitniško lahko volatilnostna noga deluje v izjemnih razmerah, ne pa za ponovljivo lastnost, na katero bi se smeli zanašati pri načrtovanju prihodnjih donosov.

Štirje objavljeni profili (Agresivno, Zmerno, Konzervativno, Zelo konzervativno) so primeri, ne edina možna izvedba. Osnovna delniška noga, obrambna short noga in volatilnostna noga so — kot je razvidno iz razdelka “Doprinos komponent” na domači strani — vsaka zase donosna na dolgi rok. Vlagatelj lahko po lastni presoji signal upošteva le za del komponent (na primer samo za osnovno delniško nogo, brez short ali volatilnostne noge), ali pa prilagodi velikost pozicije in vzvod glede na lastno toleranco do tveganja — signal ostane enak za vse, razlikuje se le, koliko od njega posamezni vlagatelj izkoristi.

V simulacijah in izračunih na tej in na domači strani donosi niso prikazani po davku, ker se davčne stopnje in pravila razlikujejo po državah. Večina poslov (menjav instrumenta) se zaključi v manj kot enem letu, kar pomeni, da gre pri veliki večini realiziranih dobičkov za obdavčljive dogodke. Zato smo v ločeni analizi preverili tudi, kako bi se rezultati spremenili pri različnih davčnih stopnjah na realizirani dobiček — brez upoštevanja normiranih stroškov nabave in odsvojitve, ki jih slovenska davčna zakonodaja sicer dovoljuje. Rezultati na celotnem obdobju testiranja (1985–2026) so naslednji:

Vpliv je največji pri najbolj vzvodenem (agresivnem) profilu in najmanjši pri najbolj konzervativnem, ker agresivni profil ustvari največ realiziranega dobička na enoto vloženega kapitala: CAGR pri 25 % davčni stopnji pade za približno 0,20 odstotne točke na vsak odstotek davka pri agresivnem profilu, za približno 0,18 pri zmernem, 0,14 pri konzervativnem in 0,13 pri zelo konzervativnem profilu — padec ni popolnoma linearen, temveč pri višjih davčnih stopnjah nekoliko narašča. Na največji padec (MDD) ima davek precej manjši vpliv, saj se plačuje enkrat letno iz gotovine in ne neposredno vpliva na tržno vrednost odprtih pozicij: pri 25 % davku se MDD poslabša za približno 0,3–0,4 odstotne točke, pri 35 % davku pa za približno 0,5–1,6 odstotne točke, odvisno od profila.